Poskus »vizualni prepad«: kdaj dojenček zazna globino in se začne bati višine
Na kratko
Eleanor Gibson in Richard Walk sta izdelala »prepad«, ki je le videti nevaren, in preverila, ali dojenčki zaznavajo globino. Skoraj vsi dojenčki, ki so se že plazili, niso hoteli čez navidezni prepad, tudi ko jih je klicala mama.
Potek poskusa
Naprava je bila miza, prekrita z debelim steklom. Pod eno polovico je bil vzorec tik pod steklom (»plitva stran«), pod drugo pa na tleh, več kot meter niže (»globoka stran«). Dojenčka so posadili na desko na sredini. Sodelovalo je 36 dojenčkov, starih 6–14 mesecev, ki so se že plazili. Mama je otroka klicala najprej s plitve, nato z globoke strani. Raziskovalca sta preizkusila tudi mladiče živali: piščance, jagnjeta, kozličke, podgane in mucke.
Rezultati poskusa
27 otrok se je splazilo na plitvo stran; na globoko stran so se na mamin klic splazili le trije.
Mnogi so jokali ali se odplazili stran od mame, čeprav so steklo otipali z roko.
Živali, ki hodijo od rojstva, so se prepadu izognile že prvi dan življenja.
Sklepi in pomen za razvojno psihologijo
Avtorja sta sklenila, da je globinsko zaznavanje prisotno, ko se otrok začne plaziti, in ima morda prirojeno osnovo. Kasnejše raziskave so sliko dopolnile. Pri dvomesečnih dojenčkih se je na globoki strani srčni utrip upočasnil – znak zanimanja, ne strahu (Campos idr., 1970). Previdnost ob robovih je povezana z izkušnjo samostojnega gibanja (Adolph, 2000). Enoletni otroci pa se o prečkanju plitvega prepada odločijo po izrazu maminega obraza: ob prestrašenem obrazu ni prečkal nihče, ob veselem 14 od 19 (Sorce idr., 1985) – klasičen prikaz socialnega referenciranja.
Kaj to pomeni za starše
Da otrok rob vidi, še ne pomeni, da se zna varno vesti: to se nauči znova z vsakim novim načinom gibanja. Vaš odziv in izraz obraza sta za malčka neposredno navodilo, ali je nekaj nevarno.
Kaj to pomeni za strokovnjake
Poskus je klasičen primer razprave »prirojeno ali pridobljeno« in dokaz, da se zaznavanje, motorika in čustva razvijajo skupaj. Socialno referenciranje je uporaben kazalnik zgodnjega socialnega razvoja pri otrocih do 2. leta.
Literatura
Adolph, K. E. (2000). Specificity of learning: Why infants fall over a veritable cliff. Psychological Science, 11(4), 290–295. https://doi.org/10.1111/1467-9280.00258
Campos, J. J., Langer, A., & Krowitz, A. (1970). Cardiac responses on the visual cliff in prelocomotor human infants. Science, 170(3954), 196–197. https://doi.org/10.1126/science.170.3954.196
Sorce, J. F., Emde, R. N., Campos, J., & Klinnert, M. D. (1985). Maternal emotional signaling: Its effect on the visual cliff behavior of 1-year-olds. Developmental Psychology, 21(1), 195–200. https://doi.org/10.1037/0012-1649.21.1.195
Vas zanima sodelovanje ali posvetovanje?
Izpolnite obrazec in kmalu vas bom kontaktiral:
S klikom na gumb "Pošlji" se strinjate z našimi pogoji