Kako naučiti otroka čakati: strategije samokontrole iz Mischelovih poskusov
Na kratko
Po prvem testu z marshmallowom so Walter Mischel in sodelavci raziskali, kaj natanko otroku pomaga čakati. Odgovor: ne razmišljati o nagradi in preusmeriti pozornost na nekaj prijetnega. Razmišljanje o priboljšku čakanje skrajša – tudi ko ga ni videti.
Potek poskusa
Serija treh poskusov s predšolskimi otroki iz vrtca Univerze Stanford, z enakim postopkom: počakati na ljubši priboljšek ali pozvoniti in takoj dobiti manj želenega.
Otroci so se med čakanjem lahko zamotili z igračo.
Pred čakanjem so jim povedali, o čem naj razmišljajo: o »zabavnih stvareh« (pesmicah, igrah) ali o nagradah.
Nagrade so bile skrite, otroke pa so prosili, naj razmišljajo o njih.
Rezultati poskusa
Igrača za zamotitev je čakanje izrazito podaljšala.
»Zabavne misli« so otrokom pomagale dolgo čakati celo ob vidnih nagradah.
Razmišljanje o nagradah je čakanje skrajšalo, tudi ko jih ni bilo videti.
Sklepi in pomen za razvojno psihologijo
Pomemben ni predmet sam, temveč kako si ga otrok miselno predstavlja. Iz tega je nastal model »vročega« in »hladnega« sistema (Metcalfe in Mischel, 1999): »vroči« se odziva na mamljive lastnosti (»sladko, okusno«), »hladni« na nevtralne ali abstraktne (»belo kot oblaček«). Otroci, ki so si priboljšek predstavljali »hladno«, so čakali dlje (Mischel in Baker, 1975). Čakanje je odvisno tudi od zaupanja v odraslega: če otrok dvomi, da bo obljuba izpolnjena, je racionalno čakati manj (Kidd idr., 2013).
Kaj to pomeni za starše
Skušnjave umaknite s pogleda in otroku med čakanjem ponudite dejavnost.
Naučite ga »čarobnih misli«: bonbon si predstavlja kot sliko, zapoje pesmico, si izmisli igro.
Držite obljube – otroci raje čakajo, ko vedo, da odraslim lahko zaupajo.
Kaj to pomeni za strokovnjake
Rezultati so podlaga tehnik kognitivnega preokvirjanja in treninga pozornosti pri delu z impulzivnostjo, izbruhi jeze in težavami s samoregulacijo pri predšolskih otrocih ter jih je lahko vključiti v svetovanje staršem.
Literatura
Kidd, C., Palmeri, H., & Aslin, R. N. (2013). Rational snacking: Young children's decision-making on the marshmallow task is moderated by beliefs about environmental reliability. Cognition, 126(1), 109–114. https://doi.org/10.1016/j.cognition.2012.08.004
Metcalfe, J., & Mischel, W. (1999). A hot/cool-system analysis of delay of gratification: Dynamics of willpower. Psychological Review, 106(1), 3–19. https://doi.org/10.1037/0033-295X.106.1.3
Mischel, W., & Baker, N. (1975). Cognitive appraisals and transformations in delay behavior. Journal of Personality and Social Psychology, 31(2), 254–261. https://doi.org/10.1037/h0076272
Mischel, W., Ebbesen, E. B., & Zeiss, A. R. (1972). Cognitive and attentional mechanisms in delay of gratification. Journal of Personality and Social Psychology, 21(2), 204–218. https://doi.org/10.1037/h0032198
Vas zanima sodelovanje ali posvetovanje?
Izpolnite obrazec in kmalu vas bom kontaktiral:
S klikom na gumb "Pošlji" se strinjate z našimi pogoji