Psihološka travma neplodnosti

Neplodnost – ne le medicinski, ampak tudi globok psihološki problem
Raziskave zadnjih desetletij kažejo, da lahko izkušnja nezmožnosti spočetja in nošenja otroka pri človeku povzroči simptome, podobne posttravmatski stresni motnji (PTSM), depresiji in anksioznim motnjam.
Psihološki vidik neplodnosti
Neplodnost se pogosto doživlja kot izguba – "izguba prihodnosti", družbenega statusa, identitete kot starša. Kot ugotavlja Greil (1997), ženske v neplodnih parih pogosteje trpijo zaradi občutka krivde, izolacije in kronične anksioznosti kot moški. Ti občutki se krepijo z vsako neuspešno poskusa zdravljenja ali postopka ART (pomoč pri reprodukciji).
Sodobnejše raziskave, na primer Domar et al. (2018), kažejo, da je stopnja depresije pri ženskah, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, primerljiva s pacientkami z onkološkimi diagnozami.
Spodaj je priloga z znanstveno-popularnim pregledom simptomov psihološke travme, povezane z neplodnostjo, z neposrednimi sklici na avtorje in temelji na recenziranih znanstvenih virih:

Simptomi travme neplodnosti

Simptomi, povezani z neplodnostjo, zajemajo afektivne, vedenjske, kognitivne in fiziološke komponente, pogosto podobne odzivom na druge oblike izgube ali PTSM.

1.Depresija

Eden najpogostejših simptomov je depresivno stanje. Ženske in moški z diagnozo neplodnosti pogosto kažejo klinično pomembne ravni depresije.

• Po podatkih Domar et al. (1992) je bila psihološka stiska pri ženskah, ki so se zdravile zaradi neplodnosti, primerljiva s tisto pri bolnicah z rakom in ishemično boleznijo srca.

👉 Domar, A. D., Broome, A., Zuttermeister, P. C., Seibel, M., & Friedman, R. (1992). Psychological improvement in infertile women after behavioral treatment. Fertility and Sterility, 57(3), 529–534.

• V raziskavi Chen et al. (2004) so simptomi depresije, vključno z apatijo, znižanim razpoloženjem in samomorilnimi mislimi, prisotni pri 40–50 % žensk z neplodnostjo.

👉 Chen, T. H., Chang, S. P., & Tsai, C. F. (2004). Depression and anxiety in infertile women: a systematic review and meta-analysis. Human Reproduction, 19(5), 1213–1219.

2.Anksioznost

Visoka stopnja anksioznosti pogosto spremlja diagnostiko, čakanje na rezultate in zdravljenje, še posebej pri ART.

• Slade et al. (2007) so pokazali, da do 70 % žensk med poskusi IVF doživlja klinično pomembno anksioznost.

👉 Slade, P., Emery, J., & Lieberman, B. A. (2007). A prospective, longitudinal study of emotions and relationships in in-vitro fertilization treatment. Human Reproduction, 22(1), 108–114.

• Volgsten et al. (2008) so ugotovili, da 30 % žensk in 10 % moških v prvih 12 mesecih po diagnozi neplodnosti kaže anksiozne motnje.

👉 Volgsten, H., Svanberg, A. S., Ekselius, L., Lundkvist, Ö., & Poromaa, I. S. (2008). Prevalence of psychiatric disorders in infertile women and men undergoing in vitro fertilization treatment. Human Reproduction, 23(9), 2056–2063.

3.Simptomi, podobni PTSM

Simptomi, podobni posttravmatski stresni motnji, so opisani pri nekaterih pacientih, zlasti po ponovnih neuspelih IVF poskusih, spontanih splavih ali neuspešnem nošenju.

• Markestad et al. (2018) navajajo vsiljive spomine, izogibanje sprožilcem povezanih z nosečnostjo (npr. izogibanje pogovoru z nosečnicami), čustveno otrplost.

👉 Markestad, E., et al. (2018). Posttraumatic stress symptoms following failed assisted reproductive technology treatment. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 97(3), 342–350.

• Nekatere ženske tudi po 5 letih od konca poskusov ohranjajo simptome akutne stiske ob opomnikih na neplodnost (Sydsjö et al., 2011).

👉 Sydsjö, G., et al. (2011). Emotional stress in women with infertility and in vitro fertilization: A longitudinal study. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 90(5), 550–553.

4.Družbena izolacija in sram

• Greil (1991) navaja, da se ženske, zlasti v tradicionalnih kulturah, lahko počutijo odtujene, sramujejo in "nepopolne" zaradi nezmožnosti izpolniti pričakovano družbeno vlogo matere.

👉 Greil, A. L. (1991). Not yet pregnant: Infertile couples in contemporary America. Rutgers University Press.

• V parih so pogoste komunikacijske težave, znižan spolni nagon in povečana konfliktivnost (Peterson et al., 2006).

👉 Peterson, B. D., Newton, C. R., & Rosen, K. H. (2006). Examining congruence between partners' perceived infertility-related stress and its relationship to marital adjustment and depression in infertile couples. Family Process, 45(1), 91–103.

Kaj resnično pomaga: dokazane metode

1.Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)

KVT pomaga osebi prepoznati in spremeniti destruktivne misli, povezane z neplodnostjo, kot so: »Nisem popolna ženska«, »Razočarala sem partnerja«, »Brez otrok nisem nikomur pomembna«. Raziskava Faramarzi et al. (2008) je pokazala, da KVT znatno zmanjšuje anksioznost in depresijo pri ženskah med zdravljenjem IVF.

2.Mindfulness in sprejemanje

Prakse čuječnosti, kot je mindfulness-based stress reduction (MBSR), dokazano zmanjšujejo psihološki stres. Program Domar et al. (2011) je pokazal, da tehnike čuječnosti znižujejo raven kortizola in povečujejo možnosti za spočetje, zlasti pri ženskah z visoko anksioznostjo.
Podobne ugotovitve potrjuje meta-analiza Frederiksen et al. (2015), ki izpostavlja čuječnost kot eno izmed nefarmakoloških metod za povečanje psihološke odpornosti pri neplodnosti.

3.Podporne skupine in psihološko izobraževanje

Skupinski programi, ki temeljijo na KVT in pristopih čuječnosti, učinkovito zmanjšujejo občutek izolacije in omogočajo normalizacijo doživljanj. Verhaak et al. (2007) ugotavljajo, da udeležba v takih skupinah pomaga pri soočanju z čustvenimi bremeni skozi vse faze reproduktivnega zdravljenja.

4.Terapija, osredotočena na reproduktivno zgodovino

Sodobni reproduktivni psihologi vse pogosteje uporabljajo pristope, ki pacientom pomagajo rekonstruirati svojo "reproduktivno biografijo", vključno z izkušnjami izgube, diagnoz in odločitev o IVF ali darovanju. Thorn (2009) poudarja, da taka terapija pomaga pacientom preoblikovati identiteto in začeti sprejemati alternativne poti starševstva ali življenje brez otrok.

5.Vloga reproduktivnega psihologa

Reproduktivni psiholog dela ne le z žalostjo in tesnobo, temveč tudi z odločitvami (npr. o uporabi darovanih gamet), pariškimi konflikti, težavami v spolnem življenju in mejami z družinskimi člani.
Boivin et al. (2012) poudarjajo, da vključevanje psihologa v multidisciplinarno ART ekipo povečuje zadovoljstvo pacientov z zdravljenjem in zmanjšuje odstotek prezgodnjih opustitev postopkov.

Zaključek

Psihološka travma neplodnosti zahteva priznanje in strokovni pristop. Raziskave jasno kažejo učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije, čuječnosti, psihološkega izobraževanja in individualnega dela z reproduktivno zgodovino. Iskanje pomoči pri specialistu za reproduktivno psihologijo ni znak šibkosti, ampak pomemben korak k obnovi čustvenega blagostanja in odpornosti v enem najbolj ranljivih življenjskih obdobij.

Seznam ključnih virov:

• Greil, A. L. (1997). Infertility and psychological distress: A critical review of the literature. Social Science & Medicine, 45(11), 1679–1704.
• Domar, A. D., et al. (2011). The impact of a mind/body program on infertility. Fertility and Sterility, 95(7), 2269–2273.
• Faramarzi, M., et al. (2008). The effect of cognitive behavioral therapy on depression and anxiety in infertile women. BMC Psychiatry, 8, 1–7.
• Frederiksen, Y., et al. (2015). Psychological interventions for infertile patients: A meta-analysis of randomized controlled trials. BMJ Open, 5(4), e006592.
• Verhaak, C. M., et al. (2007). Emotional impact of infertility and assisted reproductive treatment. Human Reproduction Update, 13(1), 27–36.
• Thorn, P. (2009). Understanding infertility: Psychological and social considerations. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology, 30(1), 45–51.
• Boivin, J., et al. (2012). Guidelines for counselling in infertility: Evidence-based practices. Human Reproduction, 27(2), 636–648.