Test z marshmallowom: kako se predšolski otroci naučijo čakati in kaj je v resnici pokazal Mischelov poskus
Na kratko
Walter Mischel in Ebbe Ebbesen sta izvedla prvi poskus, ki so ga kasneje poimenovali »test z marshmallowom«. Pričakovala sta, da bo pogled na nagrado otroku pomagal čakati – zgodilo se je nasprotno: otroci so najdlje čakali, ko nagrade niso videli.
Potek poskusa
Sodelovalo je 32 otrok (16 dečkov in 16 deklic) iz vrtca Univerze Stanford, starih od 3,5 do skoraj 6 let (mediana 4,5 leta). Otrok je lahko izbiral med dvema priboljškoma, od katerih mu je bil eden ljubši. Če je počakal, da se odrasli vrne, je dobil ljubšega; če je prej pozvonil, je takoj dobil manj želenega. Otroci so bili razporejeni v štiri pogoje: pred njimi sta bili obe nagradi, le odložena, le takojšnja ali nobena. Najdaljše čakanje je trajalo 15 minut.
Rezultati poskusa
Ko nagrad niso videli, so otroci čakali povprečno okoli 11 minut.
Ko sta bili pred njimi obe nagradi – okoli 1 minuto.
Otroci, ki so čakali dlje, so si sami izmislili načine za odvračanje pozornosti: zaprli so oči, peli, govorili sami s sabo, celo poskušali zaspati.
Sklepi in pomen za razvojno psihologijo
Samokontrola ni le »moč volje«, temveč predvsem upravljanje pozornosti. To spoznanje je sprožilo desetletja raziskav samoregulacije. Kasnejše spremljanje je čas čakanja v predšolski dobi povezalo z uspešnostjo v adolescenci (Shoda idr., 1990). Obsežna ponovitev iz leta 2018 je pokazala, da je ta povezava precej šibkejša in jo v veliki meri pojasnjujejo družinske okoliščine in zgodnje kognitivne sposobnosti (Watts idr., 2018).
Kaj to pomeni za starše
Če otrok težko čaka, »potrpi« pomaga manj kot to, da skušnjavo umaknete s pogleda in mu zaposlite pozornost s pesmico, igro ali pogovorom. Čakanje je spretnost, ki se razvija, ne prirojena lastnost.
Kaj to pomeni za strokovnjake
Poskus utemeljuje učenje strategij pozornosti pri delu z impulzivnostjo, tudi pri ADHD. Pri navajanju »napovedne moči« testa se je treba opreti na sodobne ponovitve.
Literatura
Mischel, W., & Ebbesen, E. B. (1970). Attention in delay of gratification. Journal of Personality and Social Psychology, 16(2), 329–337. https://doi.org/10.1037/h0029815
Mischel, W., Shoda, Y., & Rodriguez, M. L. (1989). Delay of gratification in children. Science, 244(4907), 933–938. https://doi.org/10.1126/science.2658056
Shoda, Y., Mischel, W., & Peake, P. K. (1990). Predicting adolescent cognitive and self-regulatory competencies from preschool delay of gratification: Identifying diagnostic conditions. Developmental Psychology, 26(6), 978–986. https://doi.org/10.1037/0012-1649.26.6.978
Watts, T. W., Duncan, G. J., & Quan, H. (2018). Revisiting the marshmallow test: A conceptual replication investigating links between early delay of gratification and later outcomes. Psychological Science, 29(7), 1159–1177. https://doi.org/10.1177/0956797618761661
Vas zanima sodelovanje ali posvetovanje?
Izpolnite obrazec in kmalu vas bom kontaktiral:
S klikom na gumb "Pošlji" se strinjate z našimi pogoji