Dojenčki slišijo glasove vseh jezikov sveta – do približno 10. meseca: poskus Werkerjeve in Teesa

Na kratko

Janet Werker in Richard Tees sta pokazala, da dojenčki pri 6–8 mesecih razlikujejo glasove katerega koli jezika na svetu, tudi tistih, ki jih starši ne govorijo. Do 10.–12. meseca se ta sposobnost zoži na glasove maternega jezika – pojav imenujemo zaznavna reorganizacija.

Potek poskusa

Dojenčkom iz angleško govorečih kanadskih družin so predvajali pare glasov, ki jih govorci drugih jezikov razlikujejo, angleški govorci pa ne:
  • dva glasova »t« iz hindijščine (zobni in retrofleksni, z zavihano konico jezika);
  • dva glasova vrste »k« iz jezika nthlakampx (salishki jezik staroselcev Britanske Kolumbije).
Metoda je bila pogojeno obračanje glave: dojenček se je naučil obrniti k igrači, ko se je glas spremenil. Preizkusili so skupine, stare 6–8, 8–10 in 10–12 mesecev, nekatere dojenčke pa spremljali skozi čas. Za primerjavo so preizkusili odrasle in dojenčke iz družin, ki govorijo hindijščino in nthlakampx.

Rezultati poskusa

  • Pri 6–8 mesecih so skoraj vsi angleški dojenčki razlikovali neznane glasove.
  • Pri 8–10 mesecih opazno manj, pri 10–12 mesecih le redki.
  • Dojenčki iz družin, ki govorijo hindijščino in nthlakampx, so pri 11–12 mesecih svoje glasove še vedno razlikovali.
  • Angleško govoreči odrasli so jih razlikovali slabo.

Sklepi in pomen za razvojno psihologijo

Dojenček se rodi kot »državljan sveta«, do konca prvega leta pa se njegov sluh uglasi na glasove, ki jih stalno sliši. Sposobnost ne izgine povsem, temveč se reorganizira okoli maternega jezika. To je izrazit primer, kako izkušnja oblikuje zaznavanje v občutljivem obdobju. Kasneje so ugotovili, da se zaznavanje samoglasnikov oblikuje že do 6. meseca (Kuhl idr., 1992) ter da živi stik s tujim jezikom pri 9 mesecih ohrani razlikovanje glasov, video ali zvočni posnetek pa ne (Kuhl idr., 2003).

Kaj to pomeni za starše

  • Govor najbolj razvija živ stik: govorite, pojte in berite na glas že od prvih mesecev.
  • Če v družini govorite dva jezika, uporabljajte oba – dvojezičnost od rojstva je za možgane naravna.
  • Risanke v tujem jeziku ne nadomestijo živega človeka.

Kaj to pomeni za strokovnjake

Raziskava je ključna za razumevanje zgodnjih temeljev govora, dvojezičnega razvoja in tveganj za govorno-jezikovne motnje. Zaznavna reorganizacija je izhodišče pri oceni slušnega in govornega razvoja v prvem letu ter argument za zgodnje odkrivanje okvar sluha.

Literatura

  • Kuhl, P. K., Tsao, F.-M., & Liu, H.-M. (2003). Foreign-language experience in infancy: Effects of short-term exposure and social interaction on phonetic learning. Proceedings of the National Academy of Sciences, 100(15), 9096–9101. https://doi.org/10.1073/pnas.1532872100
  • Kuhl, P. K., Williams, K. A., Lacerda, F., Stevens, K. N., & Lindblom, B. (1992). Linguistic experience alters phonetic perception in infants by 6 months of age. Science, 255(5044), 606–608. https://doi.org/10.1126/science.1736364
  • Werker, J. F. (2024). Phonetic perceptual reorganization across the first year of life: Looking back. Infant Behavior and Development, 75, Article 101935. https://doi.org/10.1016/j.infbeh.2024.101935
  • Werker, J. F., & Tees, R. C. (1984). Cross-language speech perception: Evidence for perceptual reorganization during the first year of life. Infant Behavior and Development, 7(1), 49–63. https://doi.org/10.1016/S0163-6383(84)80022-3
Vas zanima sodelovanje ali posvetovanje?
Izpolnite obrazec in kmalu vas bom kontaktiral:
S klikom na gumb "Pošlji" se strinjate z našimi pogoji
Cesta talcev 5A, Škofja Loka, 4220
Phone: +38651869085
Email: votiakovasvetlana@gmail.com