Ambivalentnost novorojenčka po G. G. Graberju

1. Kratek povzetek »Ambivalentnosti otroka« (Graber, 1924)

Gustav Hans Graber (1893–1982), švicarski psiholog in psihoanalitik, v svoji doktorski disertaciji Die Ambivalenz des Kindes (Graber, 1924) raziskuje notranji konflikt otroka — dvojnost želja: hrepenenje po združitvi z materjo in težnjo k avtonomiji. Ambivalentnost razume kot izvorno duševno strukturo, ki se oblikuje že v prenatalnem in zgodnjem perinatalnem obdobju.

2. Perinatalni kontekst: kako to deluje

2.1 Ambivalenten slog doživljanja nosečnosti

Sodobne raziskave na področju perinatalne psihologije opisujejo »ambivalenten« tip nosečnic, pri katerih se pojavljajo nihanji med tesnobo in veseljem, zlasti ob zaznavanju plodovih gibov (Dau, Snegur, Ermolova in Ioffe, 2019). Po Graberju se ta čustvena nihanja matere odražajo v oblikovanju embrionalnega zaznavanja sveta ter postavljajo temelje dvojnega odnosa do sebe in okolja.

2.2 Oblikovanje vezi med materjo in otrokom

Psihoanalitiki in sodobni raziskovalci poudarjajo, da se duševna navezanost začne že v času nosečnosti in je odvisna od materinih fantazij in predstave o otroku (Ermolova, Ioffe in Filatova, 2019). Če pride do neskladja med pričakovanji in realnostjo, se lahko razvije ambivalentna naravnanost, ki vpliva na poporodno vedenje in navezanost.

2.3 Vpliv na čustveni razvoj

Empirične raziskave kažejo, da so anksiozna in nestabilna čustvena stanja matere med nosečnostjo povezana s tveganjem za razvoj anksiozno-ambivalentnega vzorca navezanosti ter z nevrofiziološkimi spremembami v stresnem sistemu otroka (Ermolova idr., 2019).

3. Analiza z vidika sodobne perinatalne psihologije

1. Graberjevo idejo potrjujejo nove ugotovitve: ambivalentnost ima lahko korenine v prenatalnem okolju. Materino čustveno stanje postane prvi »kontejner« izkušenj otroka (Graber, 1924; Dau idr., 2019).
2. Integracija psihoanalize in empiričnih podatkov — Graberjev pristop je dopolnjen s sodobnim biološko-psihosocialnim razumevanjem: vključno s psihološkimi, hormonskimi in fiziološkimi kazalniki (Ermolova idr., 2019).
3. Preventivni potencial — ambivalentna čustva do nosečnosti in otroka so pomembni indikatorji morebitnih težav in morajo biti predmet prenatalnega svetovanja (Shkurotenko in Dobryakov, 2011).

4. Seznam virov (APA 7)

• Graber, G. H. (1924). Die Ambivalenz des Kindes [The ambivalence of the child]. Zürich: Universität Zürich.
• Ermolova, V. M., Ioffe, A. V., & Filatova, I. S. (2019). Vliyanie sostoyaniya i otnosheniya k rebenku materi v period beremennosti na posleduyushchee psikhicheskoe razvitie rebenka: analiz literatury [Influence of the maternal condition and attitude to the child during pregnancy on subsequent mental development: Literature review]. Journal of Modern Foreign Psychology, 8(4), 87–96. https://doi.org/10.17759/jmfp.2019080408
• Dau, A. L., Snegur, E. A., Ermolova, V. M., & Ioffe, A. V. (2019). Prenatal maternal attitudes and postnatal attachment: Comparative longitudinal study. Journal of Modern Foreign Psychology, 8(4), 71–86. https://doi.org/10.17759/jmfp.2019080407
• Shkurotenko, I. V., & Dobryakov, I. V. (2011). Aktual’nye problemy perinatal’noi psikhologii: obzor issledovanii [Current problems of perinatal psychology: A review of studies]. Nauchnyi rezultat. Seriya “Sotsial’nye i gumanitarnye issledovaniya”, 2(1), 55–61.