Otto Rank: oče perinatalne psihologije in avtor teorije rojstne travme

Uvod

Otto Rank – avstrijski psihoanalitik, filozof, pisatelj, tesni učenec Sigmunda Freuda – velja za enega najbolj podcenjenih, a globoko vplivnih mislecev v zgodovini psihologije. Njegov koncept rojstne travme (Geburtstrauma) je postavil temelje temu, kar danes imenujemo perinatalna psihologija – področje, ki preučuje psihološke vidike spočetja, nosečnosti, poroda in prvih let življenja.
Čeprav so bila njegova dela ob objavi sprejeta z zadržanostjo ali celo sovražnostjo, predvsem s strani Freuda samega, so njegove ideje danes vse bolj potrjene s strani nevroznanosti, telesno usmerjene terapije in transpersonalne psihologije.

Kratka biografija

• Leta življenja: 1884–1939
• Rojen na Dunaju v judovski družini; študiral literaturo, filozofijo in psihologijo
• Eden prvih in najtesnejših članov dunajskega psihoanalitičnega kroga
• Od leta 1906 sodeloval s Freudom; urejal psihoanalitične publikacije
• Leta 1924 je objavil svoje glavno delo Travma rojstva, kar je povzročilo razkol s Freudom
• Kasneje se je preselil v ZDA, kjer je razvijal ideje klient-usmerjene terapije, ki so vplivale na Carla Rogersa

Ključne ideje Otta Ranka in njihov pomen

1. Travma rojstva kot temeljna eksistencialna travma človeka
V knjigi Das Trauma der Geburt und seine Bedeutung für die Psychoanalyse (1924) Rank predstavi revolucionarno zamisel: izkušnja rojstva je prvi, globok življenjski krizni dogodek, ki oblikuje nezavedne strahove, notranje vzorce in vedenjske strategije za vse življenje.
Vir: Rank, O. (1924). The Trauma of Birth
Angleški prevod: Rank, O. (1993). The Trauma of Birth, Dover Publications
Ključne teze:

• Rojstvo je prehod iz simbiotske enosti z materjo v ločeno, avtonomno bivanje;
• Ta prehod povzroča močan psihofiziološki šok – tesnobo, občutek izgube in osamljenosti;
• Kasnejše življenje je nezavedno iskanje izgubljene enosti (skozi ljubezen, ustvarjalnost, religijo, regresijo ipd.).

Današnji odziv:
Raziskave s področij psihotravme, psihosomatske medicine, EMDR in telesno usmerjene terapije potrjujejo, da imajo izkušnje ob rojstvu in v zgodnjem obdobju lahko dolgoročen vpliv na čustveni razvoj.

2. Nezavedna težnja k regresiji in simbolično "ponovno ustvarjanje maternice"

Rank je trdil, da številni kulturni, verski in psihološki pojavi – od mistike do odvisnosti – izhajajo iz želje po vrnitvi v izgubljeni raj maternice.
Vpliv na filozofijo: Rankove ideje o "simbolični vrnitvi v maternico" so vplivale na eksistencialno psihologijo in filozofijo Martina Heideggerja, Jeana-Paula Sartra.
Priporočeno branje:

• Becker, E. (1973). The Denial of Death – razvoj Rankovih idej o strahu pred smrtjo in rojstni travmi
• Grof, S. (1975). Realms of the Human Unconscious – transpersonalna interpretacija rojstva

3. Otto Rank kot predhodnik telesno-usmerjene in perinatalne terapije

Kasnejše interpretacije Rankovih del so vplivale na terapevte kot so:

• Stanislav Grof – avtor teorije perinatalnih matric, pogosto se sklicuje na Ranka
• Arthur Janov – ustvarjalec primarne terapije, temelječe na rojstni travmi
• Franz Ruppert in Thomas Verny – sodobni predstavniki perinatalne psihologije

Sodobne prakse, ki temeljijo na Rankovih idejah:

• Prenatalna in rojstna regresija
• Holotropno dihanje
• Delo z rojstno zgodbo v sistemskih postavitvah

Kako Rankove ideje potrjuje sodobna znanost


Kritika in priznanje

Ob izidu knjige Travma rojstva se je Freud ostro odzval na Rankove ideje, saj je menil, da poenostavljajo in nadomeščajo Edipov kompleks. To je privedlo do njunega razhoda.
Vendar:

• Do sredine 20. stoletja so bile Rankove ideje »rehabilitirane«;
• Carl Rogers ga je imenoval za enega svojih glavnih navdihov;
• Danes je Rank priznan kot prvi psiholog, ki je poudaril pomen zgodnjih izkušenj onkraj jezika in zavesti.

Zaključek: pomen Ranka za sodobno perinatalno psihologijo

Otto Rank je bil prvi v zgodovini psihoanalize, ki je spregovoril o rojstvu kot o bivanjski izkušnji, ki oblikuje osebnost. Njegov prispevek danes predstavlja temelj za razumevanje človekovega primarnega doživljanja, ki ga vključujejo tako akademske vede kot tudi poglobljeni terapevtski pristopi.
Perinatalna psihologija 21. stoletja se ne ukvarja zgolj z nosečnostjo in porodom, temveč tudi s tem, kako najzgodnejše izkušnje oblikujejo občutek o sebi, odnose in življenjske vzorce. V tem kontekstu ostaja delo Otta Ranka temeljno.

Viri in priporočena literatura:

• Rank, O. (1924). The Trauma of Birth. Dover Publications.
• Becker, E. (1973). The Denial of Death. Free Press.
• Grof, S. (1985). Beyond the Brain: Birth, Death, and Transcendence in Psychotherapy. SUNY Press.
• Janov, A. (1970). The Primal Scream.
• Verny, T., & Kelly, J. (1981). The Secret Life of the Unborn Child.
• Chamberlain, D. (1998). The Mind of Your Newborn Baby.
• Castellino, R. (2000). Prenatal and Birth Therapy.

Avtorica članka: Svetlana Votjakova
Perinatalna psihologinja, raziskovalka zgodnjega razvoja človeka