Danes vedno pogosteje in glasneje govorimo o svobodi in pravici do izbire. O pravici ženske, da razpolaga s svojim telesom v skladu s svojimi prepričanji, izkušnjami, čustvenim stanjem, svetovnim nazorom, tudi verskim. Pogosto prav v kontekstu demedikalizacije poroda, poudarjamo pomen naravnih porodov in porodov brez posegov. Vendar pa bomo v tem članku spregovorili tudi o drugem vidiku. Ko govorimo o porodu — še posebej o »odklonu« od norme — je svoboda ženske pogosto vprašljiva. Še posebej, ko izbere nekaj drugega, kot je sprejeto v družbi. Pritisk družbenih norm, moralnih »avtoritet« in celo medicinskih delavcev je lahko tako intenziven, da se resnična avtonomija razpusti za zidom nestrinjanja in nezaupanja. Izbira ženske — roditi s carskim rezom — je pogosto predmet dvomov, obsodb in patologizacije. ❖ A vsaka zgodba je vendarle osebna. Pri nekaterih ženskah stoji za to izbiro globoka notranja izkušnja: strah, bolečina, travma. Včasih — strah samega strahu. To ni šibkost. To je preživeta ali predvidena travma, ki ima znanstveno in klinično podlago.
Kaj pravi znanost?
Tokofobija
— patološki strah pred porodom — je priznan v mednarodni klasifikaciji bolezni. Obstaja primarna tokofobija (pri ženskah, ki niso rodile) in sekundarna (po travmatičnem porodu). Raziskave kažejo, da je ta strah lahko tako izrazit, da postane indikacija za načrtovani carski rez (Ayers, 2014; O'Connell et al., 2017).
O'Connell MA, Leahy-Warren P, Khashan AS, Kenny LC, O'Neill SM. (2017). Worldwide prevalence of tokophobia in pregnant women: A systematic review and meta-analysis. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica.
V primeru žensk, ki so doživele spolno nasilje, je lahko invazivnost vaginalnega poroda ponovno travmatizirajoča, carski rez pa postane način ohranjanja nadzora in meja. To ni medicinska muha, temveč zavestna in psihološko utemeljena strategija. (Sperlich et al., 2017)
Sperlich M, Seng JS. (2017). Survivors of rape, war, and childhood abuse: Implications for perinatal care. Journal of Midwifery & Women's Health.
Študija Garthus-Niegel in sodelavcev (2013) poudarja, da se lahko perinatalna tesnoba in posttravmatska stresna motnja, povezana s porodom, znatno zmanjšata, če ima ženska občutek nadzora nad porodnim procesom, ne glede na način poroda. Elektivni carski rez je lahko ključni dejavnik za ohranjanje duševnega zdravja.
Garthus-Niegel S et al. (2013). The role of labor pain and overall birth experience in the development of posttraumatic stress symptoms: A longitudinal cohort study. Birth, 40(3), 221–229.
Perinatalni psiholog – sodoben način diagnostike in strokovne pomoči Dobra novica je, da je v nekaterih državah in sistemih, na primer v razvitih državah EU, mnenje perinatalnega psihologa pomemben argument pri sprejemanju klinične odločitve o načinu poroda. Da, še vedno obstajajo birokratske in ideološke ovire. A obstaja tudi upanje – ko je zdravnik pripravljen prisluhniti psihologu, psiholog pa ženski. Elektivni carski rez ni kaprica. Je včasih edina humana, varna in psihično utemeljena pot do rojstva otroka. Pomembno: informirana izbira Seveda je carski rez kirurški poseg, vsaka ženska pa mora imeti popolne informacije o njegovih možnih posledicah: tveganjih za fizično okrevanje, posebnostih poporodnega obdobja, morebitnih težavah z dojenjem in telesno bližino. Prav tako pa je pomembno govoriti o tveganjih nasilnega (za žensko) »naravnega« poroda, zlasti če poteka kljub njenemu psihičnemu in čustvenemu stanju.
Zaključek je preprost: Vsaka ženska ima pravico do informirane, spoštovane in podprte izbire. Tudi če ta izbira ni v prid »naravnosti«. Verjamem v psihološko varno materinstvo.
Vas zanima sodelovanje ali posvetovanje?
Izpolnite obrazec in kmalu vas bom kontaktiral:
S klikom na gumb "Pošlji" se strinjate z našimi pogoji